Sedaj je na vrsti naš rector magnificus ‒ tisti, ki tako smešno predava o sandalah svetega ‒ in to je in neznatno človeče, ki prav počasi trga obutev svojo! Jaz pa moram čakati, dasi mi palec na nogi gleda beli dan, kakor bi ne bilo ni čevljarjev ni usnja na svetu!« Priznal sem, da mu je v tem oziru usoda dokaj žalostna.