Po dolgem preiskovanju in premišljanju odloči se vrhniški župnik za devico, ki je bila po moji sodbi, izvirajoči iz devetnajstega stoletja, brez dvojbe najboljša, kar jih je bilo dobiti na današnjem naboru. Polnolična in lepo rasla, cvetela je v zorni mladosti, tako da ni čuda, ako je oko častitega gospoda »strožje observancije« naposled zadovoljno obtičalo na nje licu. »Ta bodi gospodinja na Vrhniki!« vzklikne župnik radostno.