In vsaka črta se je gibala božjemu angelu na večnem obrazu, in pristen nebeški nasmeh je pregnal vsako ostrost z njega. Azrael, poslanec Gospodov, smejal se je, in njegov nasmeh je šinil kakor gorka sapica stari zemlji po otrpli vršini, in v pozni jeseni je zacvetela, pognalo sleherno drevo! »Kakšna je želja tvoja, prijatelj in Ambrozij?«