Takrat pa so se pozlačeni stropovi velikanske dvorane razkrojili pred pogledom moje duše, in hipoma se ji je razgrnilo zeleno zračno morje, sezajoče daleč tja do mo drih vrhov orjaškega Himalaja. In staremu Himalaju na ledeni glavi si sedél še vedno v nebeškem svojem svitu, veličastni Azrael! In zornožareče peruti si razprostiral v sinji zrak, da moje človeško oko niti ni moglo ugledati krajev, kamor sta v tistem trenutku sezala rdeča meča tvojih rámen!