»Vrag se je vtaknil vmes, in sedaj sem siromak, da ga nimam vrstnika pod nebeškim soncem! Saj veš, da je pri meni stara ‒ ničesar hudega ne misli, pater major! ‒ da mi streže, da mi zavija noge v flanelo, ako me tare putika, in da mi poklada kuhana zelišča na glavo, ako me trga po nji!« »Čul sem že, da jo imaš pri sebi, in tu in tam se je že kaj govorilo o tem.«