Tudi cerkovnik Ude se je srečen rešil v pastirsko bajto. Treskalo je še naprej, grmelo tudi, vendar pa je bilo v pastirski bajti videti veliko bolj oddaljeno in stokrat bolj varno.
»O, danes bo pa vse tiste, ki so ostali na planini, lizal presneto mrzel jezik gorskega!« se je pesniško izražal pastir ter močneje podkuril, da se ne bi premočno prehladila.