Jaz kot pevovodja sem temu seveda ugovarjal. Na srečo so se zame potegnili naklonjeni veljaki, kot so bili dr., in, ki so večkrat obiskali semenišče in močno cenili tako gospoda Foersterja kot mene... Tretjič pa sem za las ušel kazni, ker so me opazili na vižmarskem taboru leta 1868.