Gospod z Muljave je bil le leto dni starejši od mene, po vsej slovenski deželi pa je bil že tedaj močno poznan kot pisatelj, saj je bil njegov, ki je malo pred tem izšel pri Mohorjevi družbi, najlepša povest, ki sem jo kdaj prebral o naši zgodovini.
Mislil sem, da bo gospod kaj posebno visok proti meni, pa me je takoj vzel za enakovrednega.
»Veseli me, da sem vas osebno srečal...« mi je prisrčno stisnil roko.