Že na zunaj je bil res pravi mestni gospod: visokega stasa, s pristriženo kozjo bradico, napravljen vedno v frak, na glavi pa je imel tako rekoč noč in dan cilinder.
»Aha, ti si pa tisti, ki prav lepo poje!« mi je segel prijazno po domače v roke, ko sva se prvič srečala. »Dober glas seže v deveto vas in celo na cesarski!«