Nekoč sta dva divja lovca skoraj na samem vrhu Storžiča uplenila tako lepega divjega kozla, da ga gosposki lovci niso nikoli videli niti na slikah. Toda - o groza! - lovski čuvaj, ki je imel ta rajon na skrbi, je imel dober sluh, pa tudi dobro stopinjo po skalah, in ju je po strelu dolgo dolgo časa zasledoval. Pa sta se divja lovca dobro znašla.