Prvo je bila cesta v Vrata, druga pa kapelica v Vratih. Človek pač pušča s svojim delom za sabo sledi in prav nič ne bi bilo narobe, če bi bila ta sled tudi od daleč vidna v tem smislu: po lepi, široki, moderni cesti bi se vozili verniki v raj pod k maši v Vrata...
»Življenje je eno samo hrepenenje,« mi je rekel Požganc, ko sem mu prinesel poslednjo tolažbo.