Sam sem opazoval planince z daljnogledom iz župnišča prav do vrha, oni pa so se me spominjali tedaj, ko so zaslišali pesem dovških zvonov.
Ob zlati maši so tako zapeli po dolgih letih molka na Dovjem novi zvonovi, skoraj tako lepo, kot sem si želel. Kar pa je manjkalo, so primaknili drugi.