»Kaj pa noriš, dragi moj?!« me je prišel prijateljsko nadret tudi moj stanovski kolega, vedno pripravljen na šalo. Ker je bil tako vesel človek, sem mu že ob odprtju Triglavske koče pustil, da me tika, čeprav ni bil mojih let. Je bil pa mojega srca, z eno nogo vedno v hribih!