Z mojo vodovodno napeljavo naj bi namreč prečkal strugo Bistrice, pri kateri pa je višina zelo nihala. Od zgodnje pomladi do začetka poletja, ko se je topil sneg pod Triglavsko steno, je bila struga polna vode, čez poletje in jeseni pa vode v njej večkrat ni bilo, ker je poniknila globlje v zemljo. Ob neurjih pa se je zgodilo, da se je voda razlila čez in čez čez prod in je drla izpod skal tako umazana in hitra, da je odnašala s seboj vse veje, in tudi manjše skale.