Zato sem se odločil za tretjega, ki je bil od Doma oddaljen okoli pol kilometra, imel pa je to veliko posebnost, da se je nad njim pozno spomladi začel šele taliti sneg s Cmira in je bil tako vedno tekoč.
»Vse bi še šlo,« je prikimal Požganc, ko sem mu pokazal načrte, »toda nekaj mi le ne gre v glavo: nemogoče je napeljati vodo čez vodo!«
Z mojo vodovodno napeljavo naj bi namreč prečkal strugo Bistrice, pri kateri pa je višina zelo nihala.