Po cerkveni ladji je odmevala tako mila pesem, da bi morala seči kamnu do srca, če bi ga imel. Mene je tedaj vedno presunilo tako globoko, da sem imel ob najlepših pesmih vpričo drugih solzne oči.
Zunaj cerkve pa so oče med znanci naprosili po nekaj ljudi, da so stopili skupaj in zapeli še kakšno slovensko narodno.