Vse je teklo kot švicarska ura. Oni v Ljubljani, na Slovenskem planinskem društvu, so zbirali denar in mi tudi drugače vsestransko stali ob strani, jaz pa sem pod že od zime naprej delal tako, da je bila Triglavska koča še tisto poletje odprta.
Toda kočo na Kredarici ni bilo tako lahko postaviti tako lahko kot tisto v Vratih!