Kadar sem odhajal nazaj v šolo, so mi vedno prinesli še posebej suhe hruške ali krhlje ter mi jih skrbno zavili v rutico, rekoč:
»Tole sem hranila posebej zate, da ne boš lačen postal - gospod!«
Mati pač niso vedeli, da so me v ljubljanski šoli na začetku močno obkladali s »kmetom« in »neotesancem« ter da sem moral prenekateremu od blizu pokazati pesti, da me je pustil pri miru.