Ko sem se še ob snegu sprehajal po dolini Vrat in iskal primeren prostor za kočo - prej je bilo v Vratih le nekaj pastirskih in gozdarskih stanov - sem naletel na načelnika kranjske sekcije Alpenvereina dr.. Nikdar se nisem skrival pred ljudmi, pa se tudi tokrat nisem hotel prikriti, čeprav se je načelnik delal, da je tako zatopljen v svoje misli, da ga ne sme nihče motiti pod božjim soncem.
»Dober dan!« sem ga najprej pozdravil po slovensko.