»Vidiš, kako je s teboj: k maši nisi prišel, nekajkrat tudi zaradi lastne lenobe, tu in tam se na veliko pokadiš, pa se tega niti ne zavedaš, divje kozle streljaš kot za stavo... nazadnje pa bi bil rad še zveličan!« sem ga nalašč trdo zagrabil.
»O, saj vem, gospod, da sem grešnik! « je sklonil glavo tako ponižno in tako samoobtožujoče, da se mi je zasmilil v dno duše.