Pesem je bila tako preprosta, da so jo tudi drugi takoj znali. Posebno je imel tako lep bariton, da se je ujel z mojim tenorjem kot lahna poletna sapica.
»Oj, moj dom, oj, moj dom...« je odmevalo v naših srcih tako silovito in prešerno, da nismo in nismo znali nehati.