Gorski turizem se je namreč prav tedaj začel na veliko širiti po vseh deželah, precej močno pa je pljuskal tudi že k nam, kar sem čutil tudi po tem, da je bilo v naši fari od sedem do deset stalnih vodnikov, ki so čez poletje redno vodili turiste na in v njegovo okolico.
Na več koncev sem poslal različne dopise, tudi v Ljubljano, da bi drugače gledali na naše najvišje planine, sam pri sebi pa sem študiral noč in dan, kako bi praktično pokazal, da ljubljanske srajce nimajo prav. In do prave misli sem prišel že čez nekaj dni - z načrtom postavitve stolpa na vrhu samega.