Kadarkoli sem se pomudil v mislih pri Devici, vedno sem se spomnil tudi na našo šmarnogorsko cerkev in na njeno podobo. Brez zame ne bi bilo življenja. K njej sem se zatekal v največjih stiskah, pri njej sem vedno našel tolažbo, k njej sem se obračal, ko nisem vedel, kako naj bi se obrnil.