Potem se je utrgalo kot plaz. V dobrih dveh letih po mojem prihodu na Dovje smo do konca obnovili cerkev, jo tudi zunaj in znotraj prebarvali, naredili drenažo ob strani, da v cerkveno ladjo ne bi zamakalo, obnovil sem tudi monštrance in kelihe, precej stroškov pa je bilo z obnovo župnišča in njegovega gospodarskega poslopja.
Po treh letih je bilo vse tisto, kar je bilo pod mojim varstvom, toliko obnovljeno, da me ni bilo več sram, ko je kdo od mojih kolegov prišel na obisk.