Zjutraj pa bi najraje, če mi ne bi bilo treba iti obhajat neko v Podnart, skočil v Ljubljano k Foersterju, da bi mi povedal, kakšna se mu zdi uglasbitev.
Ker je naneslo tako, da sem imel ves teden delo doma, sem prijatelju v Ljubljano brzojavil, naj se v nedeljo nujno oglasi na Dobravi, ker »ga čaka veliko presenečenje.«
»Točno vem, kaj me čaka,« se je zasmejal prijazni, ko sva si podala roke po prvi jutranji maši.