Še tistega večera, ko je prijatelj odšel nazaj v Ljubljano, sva se ujela s pogledom z Gregorčičevimi Poezijami. Med ljudstvom so bile nadvse lepo sprejete - izhajale so izdaja za izdajo - tudi meni so bile zelo blizu, nekaterim duhovnikom pa so se zdele preveč posvetne, že skoraj žaljivo gostilniške in prostaško neverske. so napadali predvsem kot duhovnika, ki ne bi smel pisati takšnih pesmi.