Ko se je njegova visokost pripeljala nazaj, smo bili mi že tako nabrušeni od jeze in molka, da bi najraje kar na obrežju prepevali pol noči skupaj. Pa so nam dovolili zapeti eno samo pesem, zunaj, pod hotelom, pa še tedaj nas je prišel neki grof nadret:
»Ali res ne morete pustiti presvetlega cesarja, da bi pet minut v miru počil, falotje!«