Tržičane sem sčasoma močno vzljubil, posebno zaradi velikega pevskega daru, a ko mi je škof ponudil Dobravo, nisem okleval niti dneva, pa čeprav je bilo treba takoj začeti s popravilom cerkve, z zamenjavo orgel in zvonov... pač z vsem tistim gospodarskim delom, ki čaka vsakega župnika v vsaki župniji.
Tedaj sem vzel k sebi tudi svojo mater. Doma so se nekaj pričkali zaradi dote, mladi gospodar, moj brat, je pripeljal v hišo nič kaj prijazno žensko, stari in mladi pač ne gredo nikdar pretirano dobro skupaj, in tako so mati prišli na Dobravo.