Baron, lastnik godzov, je trdo prijel, zakaj je dal odstreliti najlepšega srnjaka tako rekoč med tržiško lovsko bratovščino in -, da bi rešil mojo kožo - je priznal, da je bil vendarle on tisti nepridiprav, ki je položil srnjaka na dlako.
»Hm, ste pa res plemenit mož!« mi je navrgel baron potem nekega večera, ko sva se po naključju srečala pred cerkvijo. »Drugi streljajo za vas, vi pa se bahate s trofejami.«