Že tedne in tedne opazujem srnjaka, ki bi ga bil vesel tudi baron... «
Malce lomastiva po grmovju sem ter tja in komaj prideva do gorske jase, naenkrat nasloni puško na lice in - pok! - strel predre jutranjo tišino.
Nisem se še dobro zavedel, kaj se dogaja, ko mi položi pred noge velikega srnjaka s smrekovo vejico v gobčku, meni pa zatakne prav tako vejico za klobuk.