Krave tako in tako niso imele drugega dela, kot da so se pasle; mi, otročaji, pa smo stikali po gozdovih za gnezdi, smukali koruzo na sosedovih njivah in jo pekli, se šli ravbarje in žandarje ter bili nasploh najbolj zaposleni na svetu.
Najbolj smešno pri vsem tem je bilo, da so me oče zelo radi določili za jutranjo pašo. To je pomenilo, da so me vrgli iz postelje kmalu potem, ko se je zasvitalo nad Šmarno goro, meni pa se je kot po pravilu začelo sanjati, da sem prakvar zajahal belega konja.