Na srečo tudi številčno močnejšemu nemškemu prebivalstvu ni bilo vseeno, kakšno streho ima zvonik njihovega božjega hrama.
Z župnikom sva najela krovca, pomagali so tudi domačini, in streha je bila v štirinajstih dneh prekrita. Novi kositer na zvoniku se je svetil tako bleščavo, kot bi bil iz samega zlata.