Našo družino sem si vedno predstavljal kot veliko toplo gnezdo, ki sta si ga iz ljubezni spletla ata in mama, mi, trije sinovi, pa smo bili tiste male ptice, ki so se zlegle v njegovem varstvu. Ko sta brata odhajala v svet, se mi je zmeraj zdelo, da sta kakor odraščajoča, ki rada poletita iz domačega gnezda, še raje pa se vračata vanj.