Pri Pavšičevih so bili navadni stanovalci, živeli so v dveh podstrešnih sobicah pri nekem delavcu, zato sami niso imeli peči, štedilnik pa tudi slab. Kadar je bilo treba speči boljši kruh, ga je gospa Pavšičeva prinesla v našo pečico.
Vrednost kruha najbolj zgodnjih let sem občutil prav zaradi nje.