»V naravi ne bi nikdar zrasli tako veliki,« je dodal ata, pohvala pa je seveda veljala meni.
Čez dan je sijalo toplo sonce, čez noč pa je še vedno vladala zima. S je na večer zmeraj potegnil zoprn piš, ob strehah so se naredile debele sveče, snega pred hišo žarki niso in niso mogli premagati.