Počasi počasi sta se kazalca le premaknila drug k drugemu, in ko sta se združila, je v zvoniku udarilo dvanajst, nato pa zazvonilo poldne. Tedaj je prišel tudi gospod župnik in nam odklenil vrata v veroučni prostor.
»Vseeno je, kaj bova,« mi je šepnil na uho med veroukom.