»Ko pa jutro vstane, oj, sonce te pokliče, vandraj, vandraj, vandrovc moj, čez zelene griče...«
Plaval sem z njimi na krilih pesmi, plaval po stezah sreče in na oblaku, skupaj s simpatičnim priprošnjikom vseh popotnikov - z Lumpacijem Vagabundom - in nazadnje z njimi odplaval v ... sanje!
Ko je hotel brat iti spat v svojo posteljo, je našel mene še na njej.