»Prvo in glavno je življenje!« sva se nasmehnila drug proti drugemu s tesnobo v srcu. Dolina spodaj se je bleščala v soncu, skale so postajale vse bolj vroče, midva pa sva visela na steni ko dva pajka. »Če bo videti, da ne moreva odtrgati najlepših, jih bova raje pustila naravi.«