»Oh, te kamniške gospe!« je ata ob takih pogovorih zmeraj zamahnil z roko, češ saj ne znajo živeti. »Ko dobijo možje plače ali pokojnine, živijo tri dni na veliko, potem pa se komaj prebijejo do naslednjega prvega. Če ne bi bilo nas, bi drug za drugim že v nekaj tednih odšli v krtovo deželo...«