Prav nič še ni upadla, pa čeprav ni več deževalo. Struga je bila do vrha napolnjena z umazano vodo, s seboj je še vedno nosila listje in veje, ob koreninah pa so se delali veliki vrtinci.
»Ali sva kapitana ali nisva!« sva si dajala samozavest in se spravila v čoln.