Slab mesec pred veliko nočjo sva imela takšne roke ko kuščarja. Ker tedaj ni bilo še nobenih zaščitnih rokavic, sva v šolo hodila najprej z rdečimi prsti kakor parkeljna, potem z vijoličastimi kakor hudička, nazadnje pa s temno zelenimi, s črnimi nohti, tako da sva bila bolj podobna krokodilom kot ljudem.
»O, pri vas pa zgodaj barvate pirhe!« so se nama posmehovali v šoli, midva pa sva bila ob umetniškem užitku, ki nama ga je dajal pogled na pisane kupe oblancev in ob misli na dobro prodajo, vzvišena nad nizkimi pripombami.