Omagal je dobrih dvesto metrov pred domom. Čeprav je smrdel kakor dihur, bil je ves ponečeden po obleki in laseh, povrhu pa se mu je kar naprej grozno kolcalo, sva ga vendarle privlekla pred domačo hišo.
»Kot običajno: vso prijaznost v besede, najboljše krtače na svetu, zraven pa še človekoljubna rešitev...« sva delala načrt pred vrati, kako bova nastopila.