Govorila sva ko strgana dohtarja, se prerekala z ženskami, da so to najboljše krtače na svetu, se pregovarjala z moškimi, naj kupijo krtače vsaj za praznike, se spopadala s psi in z večjimi otroki... pa vendar je bilo prodajati po hišah lepo. Spoznala sva na stotine ljudi, bila sva solidarna drug z drugim, ko so kateremu krtače pošle, odkrivala sva veliki beli svet od blizu.
»Ampak denar naju ne sme pokvariti...« je bilo ves čas najino vodilo.