Vse pa se je pri njej obrnilo na glavo zgodaj spomladi, ko se je možila. Že ob koncu februarja, ko je začel popuščati najhujši mraz, se je začela potikati naokrog vsa nemirna, nikjer ni imela obstanka, pritekla je k meni, pa se je spet izgubila, lovila je vsevprek in brez načrta.
Ker so mački odkrili, da naša Pika spi včasih pri meni, so se pod mojim oknom začeli na veliko oglašati njeni snubci z glasnim: fe‐bru‐aaar.