»Vidiš, še zanima, kako bo uspelo...« je dejal ata z našega malega psa čuvaja, ki se je tudi tokrat smukal okoli nas kakor pravi družinski član.
Čeprav smo imeli veliko dela z okopavanjem, prvo leto ni bilo nobenega pridelka. Povrhu je bilo treba maline tudi škropiti in jim priskrbeti oporo. zato smo si morali za pridelek v prihodnjem letu vzeti precej časa tudi pozimi, da smo pripravili kole in napeljali žico.