Ko je ata doma odklenil vrata z našim velikim ključem, sem si odgrnil odejo z glave in se zazrl v ata. Čeprav je stal pred mano povsem zemeljski in vsakdanje človeški, se mi je hkrati še vedno zdel pravi sveti. Šop ključev pa je zazvenel tako znano in odrešujoče...