V gozdu pod razvalinami kriškega gradu sva bila popolnoma sama. Najprej sva si steptala dolgo progo, nato sva si vmes postavila še skakalnico, na koncu pa sva se med seboj še pomerila tako v hitrosti kakor v skokih v daljavo. Hitrost sva merila tako, da sva štela na glas od enaindvajset naprej, kar naj bi pomenilo sekunde, skoke pa sva si zaznamovala s smrekovimi vejicami.