Na las je bil podoben našemu hišnemu ključu, ki smo ga - kadar smo šli od doma - spravljali na okno za. Po nenapisanem pravilu je hišo vedno zaklepal ata, kot gospodar, kot naš sveti.
S svetim sem se od blizu srečal tisto zimo, ko mi je brat naredil prve prave smuči.