je postavil na mizo kruha in domačega vina. Mirno sta nato brata kramljala o slabi letini, o novi, strožji prepovedi glede novin in o zadnji Andrejevi globi, ker je kljub strožji prepovedi, kakor so rekli v Tolminu, izčistil tako »novino«, ko je iztrebil iz senožeti nekaj grmov in kup kamenja, obraslega z leskovjem in robido. Omenila sta, da pobirajo v Tolminu desetino zopet v blagu, spomnila sta se fajmoštra in njegovega brata, ki ima v zakupu dac od vina in mesa in mu neki na Tolminskem dolgujejo kmetje strašne denarje, da zdaj celó z vojaštvom grozi in z najhujšo rubežnijo.