Oči so bile mirne, modre, le nekako nezaupno izprašujoče; visoko čelo, potegnjeno kakor pri starem redovniku globoko v plešo, se je gubilo in trudno grbančilo. Preko čela si je segel mož z roko in bral dalje: »Inu je vse besede Gospodnje timu folku povedal, kateri je od njega eniga Krajla prosil. Letó bo tiga Krajla pravda, kateri bo čez vas gospodoval: Vaše sinove bo on jemal k svojim kolam inu jezdicom, kateri pred njegovimi koli bodo tekali, inu h kapitanom, kateri bodo njegove njive orali, inu k žencom, v njegovo žetev, inu de bodo amože, inu kar k njegovim kolam sliši, delali.